Nekaj o alergijah

Nekaj o alergijah

Pršice, cvetni prah, dlake domačih ljubljencev, mlečni produkti in celo sperma, vse našteto vsebuje snovi, ki lahko povzročijo alergije. Preobčutljivost imunskega sistema na sicer povsem nenevarne antigene je lahko za marsikoga celo usodna, če zdravljenje ni ustrezno. Že skoraj četrtina vseh prebivalcev v zahodnem svetu trpi za katero izmed oblik alergij, zato se znanstveniki že desetletja srečujejo s svojevrstnim paradoksom, saj kljub večji ozaveščenosti in skrbi za higieno narašča delež bolnikov s senenim nahodom, astmo ali nevrodermitisom. Pravzaprav ena izmed teorij za vse večji delež astmatikov med populacijo krivi prav pomanjkanje stika s sicer človeku že v otroštvu predstavljenimi antigeni. Nekateri vodilni alergologi so celo mnenja, da smo v zadnjih letih priča celo izbruhu epidemije alergij, še posebej, ker je še trideset let nazaj za različnimi oblikami preobčutljivosti bolehalo manj kot deset odstotkov prebivalstva.

debt consolidation loans

Zanimivo je, da se po podatkih zdravstvenih organizacij le približno vsak drugi bolnik zaveda, zakaj mu vedno znova teče iz nosa ali ima nenehoma rdečino okoli oči, saj večina omenjene simptome pripisuje povsem drugim vzrokom. Na drugi strani nekaterih alergij tako rekoč ni mogoče razpoznati, saj jih bolniki pravzaprav niti ne »čutijo«. Približno dvajset odstotkov bolnikov, ki so sicer bili pozitivni na testu na alergije, nima praktično nobenih simptomov, ki so sicer značilni za alergije. Med kožnimi alergijskimi boleznimi je najpogostejši atopijski dermatitis. Koža je vneta, pordela in močno srbi. Za to boleznijo zboli od 10 do 15 odstotkov otrok. Ti otroci pozneje v življenju, ko spremembe na koži izzvenijo, večinoma zbolijo za alergijskim nahodom ali celo astmo.

Od senenega nahoda do astme. Zdravniki pri blagih oblikah alergij, ki povzročajo smrkanje in solzenje le nekaj dni v letu, tudi sicer ne priporočajo jemanja zdravil. Popolnoma drugače je potrebno postopati, kadar se težave pojavljajo skozi daljše časovno obdobje, ali pa se celo stopnjujejo, še posebej, ker hitro zdravljenje lahko precej olajša življenje bolniku z alergijo in hkrati prepreči morebitne komplikacije. Seneni nahod namreč lahko kaj hitro napreduje tudi v globlje dihalne poti ter povzroči vnetje bronhijev in celotnih pljuč.   Takšno stanje je še posebej nevarno za alergike, ki se ustrezno ne zdravijo, saj kar 40 odstotkov samozdravljenih bolnikov s senenim nahodom v kasnejšem obdobju boleha za kronično astmo. Prav zato je v primeru težav z alergijami potrebno čim prej obiskati alergologa, ki bo s pomočjo testov na koži in odvzetega vzorca krvi lahko natančno postavil diagnozo in uvedel ustrezno zdravljenje.

Samonapad v dveh stopnjah. Patofiziološko nastanek alergijske reakcije delimo v dve fazi. V fazi akutnega odziva, ki nastane praktično takoj za tem, ko je organizem izpostavljen alergenom, se sprva odzovejo limfociti TH2. Zanje je značilno, da spadajo med tako imenovane celice T-pomagalke, ki sproščajo citokine, s katerimi stimulirajo delovanje B-celic. Slednje so namenjene produkciji prototeles. Sproščeni citokini (interlevkin-4) povzročijo produkcijo velikih količin specifičnega protitelesa IgE, ki nato kroži po telesu in se veže na IgE-specifične receptorje na drugih celicah imunskega sistema, predvsem na mastocitih in bazofilcih, ki se aktivirajo in degranulirajo ter v okolico spustijo velike količine histamina in vnetnih mediatorjev. Odziv v pozni fazi so posledica delovanja teh mediatorjev, ko se levkociti (nevtrofilci, limfociti, eozinofilci in makrofagi) pričnejo vračati v prvotno stanje.

Zdravljenje pod nadzorom. Bolj kot zdravljenje alergije je pomembno njeno preprečevanje. Izogibati se je treba alergenom, ki povzročijo klinične simptome. Pri alergiji na cvetni prah se v času cvetenja ne zadržujmo na prostem, pri alergiji na hišno pršico doma redno odstranjujmo prah, pri alergiji na določeno hrano pa jo odstranimo iz jedilnika. Žal popolno izogibanje alergenom ni vedno mogoče, zato je treba simptome alergije tudi zdraviti z zdravili. Običajen ukrep pri lajšanju simptomov in zdravljenju alergij je uporaba antihistaminikov, skupine zdravil, ki je še posebej učinkovita pri zdravljenju alergijskega rinitisa in kožnih sprememb. Raziskave so pokazale, da antihistaminiki preprečujejo pojav alergijskega marša oziroma prehajanja kožnih alergij v alergije na dihalih pri otrocih, hkrati pa so tudi preprečevalci razvoja hujših oblik alergij. Novejši antihistaminiki so tudi varni za uporabo in praktično ne povzročajo stranskih učinkov. Pri zelo hudih oblikah alergij, kot je anafilaktični šok, se uporablja adrenalin intramuskularno ali intravensko, med bolj uporabljanimi zdravili za zdravljenje vnetnih reakcij pa so tudi kortikosteroidi, s katerimi je mogoče preprečiti tudi reakcije na alergen, ki se pojavijo šele čez nekaj ur po samem stiku. Kljub veliki izbiri ali pa prav zato je pred samim zdravljenjem nujno obiskati zdravnika alergologa, saj samo ta lahko nedvoumno določi, katera terapija je smiselna pri posamezni alergiji.

zp8497586rq