Pred dnevom slovenskih lekarn

Pred dnevom slovenskih lekarn

Zakaj je dan slovenskih lekarn prav 26. september? Na ta dan godujeta Kozma in Damijan, zavetnika lekarništva. Po izročilu sta bila brata dvojčka, oba zdravnika in lekarnarja, rojena v bogati arabski družini. Študije sirske tradicije so pokazale, da sta živela in delovala v 3. stoletju v Aegei, rimski provinci Kilikiji v Mali Aziji. V njuni domovini Arabiji, kjer sta se naučila zdravniške vede, sta ozdravila tudi veliko bolnikov, ki so jih drugi ljudje imeli za neozdravljivo bolne. Značilno zanju je bilo, da so ju imenovali “anargyroi”, kar pomeni, da za svoje delo nista jemala srebra, da sta zdravila brezplačno, sicer še v antičnih asklepionih, toda že po krščanskih načelih, kar pa v tedanjem rimskem cesarstvu še ni bilo dovoljeno. Umrla sta mučeniške smrti, bila sta obglavljena.

Širila sta krščansko vero in postala najbolj zveneča znanilca evangelija v Mali Aziji, Siriji, Palestini in Egiptu. Na svojih potovanjih sta zdravila in pripravljala zdravila, pridobila pa sta si tudi veliko znanja.

Kozma in Damijan sta ustanovila svojo “bolniško hišo”, kjer sta izmenoma opravljala zdravniško službo. Tudi način zdravljenja bolnikov v svetišču Kozme in Damijana v Carigradu, ki so ga zgradili v 5. stoletju, nam kaže, da je nekdanji grški asklepion živel naprej v krščanski obliki. Poleg cerkve je bila bolnišnica in od nje z rešetko ločena lekarna.

Kult Kozme in Damijana je zelo znan in raztresen po vsej Evropi. Že davno so ju za svoja zavetnika izbrali zdravniki in farmacevti, pa tudi mnoge zdravniške šole.

va debt management center

Zakaj je dan slovenskih lekarn prav 26. september?
Na ta dan godujeta Kozma in Damijan, zavetnika lekarništva. Po izročilu sta bila brata dvojčka, oba zdravnika in lekarnarja, rojena v bogati arabski družini. Študije sirske tradicije so pokazale, da sta živela in delovala v 3. stoletju v Aegei, rimski provinci Kilikiji v Mali Aziji. V njuni domovini Arabiji, kjer sta se naučila zdravniške vede, sta ozdravila tudi veliko bolnikov, ki so jih drugi ljudje imeli za neozdravljivo bolne. Značilno zanju je bilo, da so ju imenovali “anargyroi”, kar pomeni, da za svoje delo nista jemala srebra, da sta zdravila brezplačno, sicer še v antičnih asklepionih, toda že po krščanskih načelih, kar pa v tedanjem rimskem cesarstvu še ni bilo dovoljeno. Umrla sta mučeniške smrti, bila sta obglavljena.

Širila sta krščansko vero in postala najbolj zveneča znanilca evangelija v Mali Aziji, Siriji, Palestini in Egiptu. Na svojih potovanjih sta zdravila in pripravljala zdravila, pridobila pa sta si tudi veliko znanja. Kozma in Damijan sta ustanovila svojo “bolniško hišo”, kjer sta izmenoma opravljala zdravniško službo. Tudi način zdravljenja bolnikov v svetišču Kozme in Damijana v Carigradu, ki so ga zgradili v 5. stoletju, nam kaže, da je nekdanji grški asklepion živel naprej v krščanski obliki. Poleg cerkve je bila bolnišnica in od nje z rešetko ločena lekarna. Kult Kozme in Damijana je zelo znan in raztresen po vsej Evropi. Že davno so ju za svoja zavetnika izbrali zdravniki in farmacevti, pa tudi mnoge zdravniške šole.

Vir: Lek.si

zp8497586rq