14. novembra obeležujemo dan sladkornih bolnikov

Število prejemnikov zdravil za sladkorno bolezen prav tako narašča, s tem tudi izdatki za zdravila za zniževanje sladkorja, za inzulin in medicinsko-tehnične pripomočke s katerimi bolezen spremljamo.

To so dejstva, vendar ko sem si zadala nalogo, da nekaj napišem o tej bolezni in njenem obvladovanju, sem ugotovila, da bom ponavljala že znana dejstva, velikokrat napisana, koliko bi morali imeti glukozo na tešče, koliko imamo lahko 2 uri po obroku, da nas ne skrbijo vrednosti nad 8 mmol/l in da bi nam kdo rekel, da moramo na pregled k diabetologu.

 Pa je to tako enostavno? Ne, najbrž ni. Koliko ljudi se sploh boji preveriti svoj krvni sladkor, uh kaj bo če sem sladkorni bolnik, koliko tablet bom moral pojesti, itd…, ker je bolje ne vedeti, kako je. To je pač človeška narava.

Vsi, ki se srečujemo s sladkornimi bolniki ali takimi, kateri imajo mejni sladkor (6-7 mmol/l), takoj začnemo pridigati o zdravi prehrani. Da, včasih se zamislimo. Je vedno tako enostavno hrani reči NE?

NE NI. Zato je tu treba ljudi učiti, opolnomočiti, da se sami zavedajo kaj ni zdravo, mogoče pa je občasno tu pa tam sprejemljivo, kot nagrada, recimo ob kakšnih slavjih.

Torej ne pridigajmo o tem, kaj se vse ne sme, ampak kako krmariti ob izvidih, ob pogledu na hrano in tistim kar bi bilo zdravo.

Mogoče še nekaj besed o gibanju. Tudi tu zelo zlahka suhoparno povprašamo, kako pa kaj gibanje. Če človek prizna, da nima teh navad, ga malo karajoče pogledamo, ja, kako pa je to mogoče. Saj seveda nimamo vsi enakih gibalnih navad.

Tu so starejši ljudje, z bolečimi sklepi, mogoče nikoli ni bil navajen, da bi šel na kakšen sprehod, kot lahkotnejši način gibanja. Prav tako, vsi ne zahajajo v toplice, da bi zaplavali, kar je sicer za telo zelo koristno. Spodbujamo jih pa seveda lahko. Počasi se daleč pride.

Torej, razmislimo o tem ali smo tu ali tam preverili svoj krvni sladkor, ali je naš prednik imel sladkorno bolezen? Mogoče razmislimo o tem kako živimo in kako se prehranjujemo in mogoče si postavimo lastne zaključke o tem kakšno starost si želimo in kaj v našem vsakdanu lahko spremenimo. Še vedno velja: » Bolje preprečiti, kot zdraviti!«