Definicija bolečine:

Bolečina je po definiciji Mednarodnega združenja za proučevanje bolečine (IASP) neprijetna čutna in čustvena zaznava, povezana z dejansko ali potencialno poškodbo tkiva. Vendar vzrok bolečine ni nujno poškodba tkiva, hkrati pa ni nujno, da vsako poškodbo tkiva spremlja bolečina.

Poznamo več vrst bolečin:

• Glede na fiziološko vlogo poznamo:

• fiziološko bolečino – to je bolečina, ki ima obrambno in opozorilno vlogo;
• patološko bolečino – to je vsaka kronična bolečina in ovira posameznika v vsakodnevnem življenju.

• Glede na trajanje ločimo:
• akutno bolečino – ki se pojavi zaradi tkivne poškodbe in izzveni po prenehanju bolečinskega dražljaja;
• kronična bolečina – dolgotrajna bolečina, ki postane neodvisna od bolečinskih dražljajev.

• Glede na lokalizacijo ločimo:
• somatsko bolečino – to je povrhnja bolečina, najpogosteje v koži;
• visceralno bolečino – bolečina, ki jo čutimo v notranjih organih.

• Glede na nastanek poznamo:
• nociceptivno bolečino – nastane zaradi vzdraženja nociceptorjev;
• nevropatska bolečina – nastane zaradi poškodbe živca z bolečinskim nitjem;
• psihogena bolečina – za zaznavo tovrstne bolečine ni moč odkriti telesnega vzroka.

Bolečine s katerimi pa se mi največ srečujemo pa lahko opredelimo tako:

• glavobol
• zobobol
• bolečina v kolenu
• bolečina v komolcu
• bolečina v križu
• revmatska obolenja
• menstrualna bolečina
• bolečina pri poškodbi mišic

GLAVOBOL:

Blag do zmeren glavobol lahko lajšamo sami z zdravili s protibolečinskim delovanjem. Zavedati pa se moramo, da glavobol lahko opozarja na hujše zdravstvene težave, zlasti kadar se stanje kljub zdravljenju ne izboljša ali se celo poslabša.

Migrena je ponavljajoči se glavobol, ki bolnika navadno popolnoma onesposobi za opravljanje vsakodnevnih opravil ali dejavnosti. Pred nastopom migrene približno 60 % bolnikov občuti tako imenovane svarilne simptome, kot so občutek strahu, depresija, evforija, razdražljivost, utrujenost, zaspanost, pretirano močenje, driska, zaprtje, otrdel vrat, zehanje, žeja in želja po hrani.

Ti simptomi trajajo do nekaj ur ali dni, nato pa se pojavi migrena, ki jo prepoznamo po:

• zmernem do izrazitem glavobolu, ki lahko traja od 4 do 72 ur ali dlje,
• utripajoči bolečini, ki se sprva pojavi le na eni strani glave, nato pa se razširi še na drugo stran,
• slabosti,
• bruhanju,
• občutljivosti za svetlobo, zvok ali dišave.

Kako si lahko pomagamo:

Priporočljivo je nadzorovanje stresa (skrb za redno telesno dejavnost v naravi in sprostitev) in izogibanje dejavnikom, ki povzročajo napad migrene. Priporočamo dovolj spanja in različne tehnike sprostitve: masiranje vratu in ramen, globoko in počasno vdihavanje in izdihavanje, meditacija in telesna dejavnost, ki zmanjšata stres in čustveno napetost, topla kopel ali prha, ki pomagata sprostiti mišice. Če pa vse to ne pomaga pa posezimo po zdravilih za lajšanje bolečin (analgetiki).

ZOBOBOL:

Bakterije v ustni votlini izločajo lepljivo snov, s pomočjo katere se prilepijo na površino zoba. Iz sladkorja in škroba v hrani tvorijo kisline, ki razjedajo zobno sklenino. Posledica poškodovane zobne sklenine je občutljivost zoba za sladko, mrzlo ali vroče.

Kako si pomagamo:

Najboljša rešitev je zobozdravnik. Bolečino pa lahko omilimo tako, da zob ne izpostavljamo sladkemu, mrzlemu ali vročemu in z analgetiki(razen zdravila z  acetisalicino kislino).

BOLEČINA V KOLENU:

Bolečina kolenskega sklepa v predelu pogačice ali pod njo je navadno posledica poškodb kolena in prevelikih obremenitev ali šibkosti stegenskega mišičja, ki povzroči neravnovesje sil ob pogačici. Zaradi tovrstnih bolečin najpogosteje trpijo mladi, še posebej športniki, ki se ukvarjajo s tekom, smučanjem, kolesarjenjem, igranjem nogometa ipd.
Prevelike in ponavljajoče se obremenitve kolena lahko povzročijo vnetje kit in njihovih ovojnic. Bolečina se pojavlja v sprednjem predelu kolena, predvsem pri hoji po stopnicah ali pobočju.

v     Kako si pomagamo:

S kolenom moramo mirovati in izogibati se moramo dejavnostim, ki bolečino še okrepijo. Prvi dan na prizadeto mesto vsako uro za 15 minut položimo leden obkladek. Postopek ponavljamo več ur. Pomagamo si tudi lahko z mazili, ki lokalno delujejo proti bolečini in seveda z analgetiki.

BOLEČINA V KOMOLCU:

Bolečina v komolcu se najpogosteje pojavi zaradi vnetja kit v področju njihovih narastišč na kosti, ki ga povzročajo športne preobremenitve. Poznani so t. i. plezalski komolec z vnetjem kit upogibalk komolca, nadalje golfski komolec, pri katerem so vnete kite povrhnjih upogibalk prstov in zapestja ter notranjih obračalk podlahti ter t. i. teniški komolec z vnetjem kit iztegovalk prstov in zapestja ter zunanjih obračalk podlahti.

Kako si pomagamo:

Pri akutni poškodbi mora prizadet sklep mirovati. Vsako uro za 15 minut na obolelo mesto položimo leden obkladek. Ledu ne dajemo neposredno na kožo, ampak ga prej zavijemo v kos tkanine in tako preprečimo nastanek ozeblin. Komolec oskrbimo tudi s kompresijsko obvezo. Pomembna je tudi telesna vadba, s katero bolnik okrepi obsklepne mišice ter poveča čvrstost sklepa in njegovo gibljivost, samo če to dopušča stopnja poškodbe.

BOLEČINA V KRIŽU:

Vzrokov za bolečino v križu je veliko. Kratkotrajne bolečine, ki trajajo do največ šest tednov, so navadno posledica mehanskih vplivov. Nastanejo pri nategu obhrbteničnih mišic in vezi, pri slabi drži in nefiziološkem položaju na delovnem mestu ter pri čezmernih športnih obremenitvah. Kronične bolečine v križu pa se pojavijo pri vnetnih revmatskih obolenjih hrbtenice in izrabi medvretenčne ploščice. Vzrok je lahko tudi zlom hrbteničnega vretenca kot posledica osteoporoze ali pa bolezni trebušnih organov, novotvorbe in okužbe.

Kako si pomagamo:

Bolečino si skušamo olajšati s segrevanjem ali hlajenjem bolečega mesta (obkladki, tuširanje). Če bolečina ne mine, posežemo po analgetikih. Nikakor ne mirujemo več kot dan ali dva. Vzdrževanje telesne dejavnosti je zelo pomembno, saj zaradi mirovanja postanemo okorni, pešajo nam mišice in kosti. Blagodejno deluje tudi masaža.

REVMATSKA OBOLENJA:

Revmatska obolenja spremljajo bolečine v sklepih, ki so največkrat posledica degenerativnih sprememb v sklepih (prstov, zapestja, komolcev, ramen, kolkov in kolen), redkeje tudi vnetnih dogajanj. Povzročajo večjo ali manjšo togost telesa, oteženo gibanje, pogosto pa tudi otekle in boleče sklepe. To so:

Artritis: Za obolenje je značilno otekanje prizadetih sklepov, ki ga spremljajo bolečina, občutljivost in okornost, zlasti v jutranjih urah. Prizadeti predel je običajno topel in rdeč. Sčasoma lahko sklepi popolnoma otrdijo.

 Artroza: Za obolenje je značilno otekanje prizadetih sklepov, ki ga spremljajo bolečina, občutljivost in okornost, zlasti v jutranjih urah. Prizadeti predel je običajno topel in rdeč. Sčasoma lahko sklepi popolnoma otrdijo.

Kako si pomagamo:

Izogibajmo se nepotrebnim gibom obolelih sklepov in zmanjšajmo telesno težo in uporabimo zdravila za lajšanje revmatskih obolenj.

MENSTRUALNA BOLEČINA:

Krči ali bolečine med menstruacijo so posledica povečane koncentracije prostaglandinov v maternici. Menstruacijo lahko spremljajo tudi slabost, driska in glavobol.

Kako si pomagamo:

Na voljo so zdravila za lajšanje menstrualne bolečinein svetujem uporabo grelnih blazinic, ki izboljšajo prekrvitev ter spanje na hrbtu s podloženimi koleni.

BOLEČINA PRI POŠKODBI MIŠIC IN SKLEPOV:

Med poškodbe mišic in sklepov spadajo zvini in nategi, za katere sta značilna nenadna bolečina in otekanje prizadete mišice ali sklepa.

Zvin je nateg kite, ki povezuje sosednje kosti, s čimer učvrsti sklep in prepreči njegovo čezmerno gibljivost. Do zvinov pride pri nenadnih spremembah smeri gibanja sklepa ali pri udarcih. Najpogostejša sta zvina gležnja in kolena.

Nateg je mišična poškodba, do katere pride pri nenadnem in močnem krčenju ali čezmernem raztezanju mišice.

Kako si pomagamo:

Pri nategih, zvinih in udarninah na prizadeto mesto vsaki 2 do 3 ure za 10 minut položimo ledeni obkladek, kar bo zavrlo otekanje in nastanek modric. Okrevanje bo hitrejše, če se bomo izogibali nepotrebnim gibom s poškodovanim delom telesa. Za dodani protibolečinski in protivnetni učinek svetujemo zdravila za lajšanje bolečin pri poškodbah mišic in sklepov, s katerimi narahlo namažemo obolelo mesto. Zdravljenje traja običajno 2 do 4 tedne.

Preden pa se odločimo za lajšanje bolečine z zdravili, moramo vedeti katera so za nas primerna. Glede na učinkovino se odločimo in sicer:

• NAPROKSEEN: ni primeren za paciente, ki imajo bolezni prebavil in če so preboleli možgansko kap ali če obstaja tveganje za tako stanje. (Nalgesin S)

• IBUPROFEN: ni primeren za paciente na atikoagulantni terapiji, ljudi z zvišanim krvnim tlakom in v kombinaciji z acetilsalicilno kislino, ker lahko poveča nevarnost pojava neželenih učinkov na prebavilih, prav tako je potrebna previdnost pri pacientih z astmo. (Bonifen, Diverin)

• PARACETAMOL: ni primeren za paciente, ki jim grozi huda jetrna ali ledvična odpoved, prav tako se odsvetuje pri sočasnem jemanju barbituratov, antiepileptikov in peroralnih antikoagulacijskih zdravil. Previdnost je potrebna tudi pri kombinaciji z alkoholom! (Lekadol, Daleron, Panadol)

• ACETISALICILNA KISLINA: ni primeren za paciente z aktivno razjedo na želodcu, pri povečani nagnjenosti h krvavitvam ter pri jetrnih ali ledvičnih okvarah, potrebna je tudi previdnost pri pacientih z astmo. (Aspirin)

Zakaj nas muči zgaga?

Pogost vzrok za zgago je življenjski slog. Stres, naglica, prehrana – vse to lahko povzroči neravnotežje v našem želodcu. V številnih primerih je posledica zgaga. V normalnih fizioloških razmerah nastane v želodcu samo toliko želodčnega soka, kot je potrebno za prebavo. A žal se zgodi, da zaradi različnih dejavnikov ni vse tako nedolžno;

Agresivni dejavniki

• želodčna kislina
• pepsin – želodčni encim
• žolčne kisline
• bakterija Helicobacter pylori
• nesteroidna protivnetna zdravila
• alkohol
• kajenje
• nepravilna prehrana

Če so pri nas v velikih količinah lahko to vodi do bolezni kot so:

• prebavne motnje (dispepsija),
• gastroezofagealna refluksna bolezen (GERD),
• vnetje želodčne sluznice (gastritis),
• peptična razjeda (ulkus).

Dispepsija

Dispepsija je bolečina ali neugoden občutek v gornjem delu trebuha. Bolniki jo opisujejo kot občutek napetosti, polnosti ter pekoče bolečine.

Gastroezofagealna refluksna bolezen (GERD)

Je posledica čezmernega vračanja želodčne vsebine v požiralnik. Kaže se kot zgaga. Najznačilnejši znaki so pekoč občutek ali bolečina v žlički za prsnico ter regurgitacija-vračanje želodčne vsebine ali žolča v žrelo pri ležanju, pripogibanju in napenjanju. Najpogosteje se težave pojavljajo po jedi in ponoči, posebno, če zaužijemo obrok tik pred spanjem.

Gastritis

Je vnetje želodčne sluznice. Različne vrste gastritisa so posledica prej omenjenih agresivnih dejavnikov. Na splošno pa imajo ljudje z gastritisom prebavne težave in občutek nelagodja v zgornjem delu trebuha.

Peptična razjeda ali ulkus

Nastane zaradi razžiranja želodčne sluznice z želodčno kislino in s prebavnimi sokovi. Razjeda se pojavi na želodcu, še pogosteje pa na dvanajstniku. Značilni simptomi, ki spremljajo razjedo na dvanajstniku so pekoča bolečina, občutljivost, občutek praznine, in lakota. Bolečina se pogosto pojavi na prazen želodec in je omejena skoraj vedno tik pod prsnico. Težave izbruhnejo običajno spomladi in jeseni ter ob stresu.

Katera hrana povzroča zgago?

• kislo sadje in zelenjava (pomaranče, paradižnik, jabolka, paprika)
• čokolada
• žvečilni gumi
• pijače s kofeinom in gazirane pijače
• mastna hrana
• aroma mentola
• začinjena hrana
• čebula, česen in por
• jedi na paradižnikovi osnovi (omake, čili, pica …)
• alkoholne pijače
• orehi

Kako si lahko pomagamo?

Najboljše bi bilo če bi lahko odstranili vse dejavnike, ki povzročajo zgago. A žal to ni možno, zato nekaj nasvetov kako jo lahko ublažimo.

• Izogibajte se hrani in pijači, ki spodbujata izločanje kisline (kava, čaj, gazirane pijače, alkoholne pijače, mastne in začinjene jedi).
• Obroki hrane naj bodo bolj pogosti in manj obilni.
• Izogibajte se obrokom hrane neposredno pred spanjem.
• Priporočamo, da spite z višjim vzglavjem.
• Izogibajte se ležanju po obrokih hrane.
• Opustite kajenje.
• Oblačite se v udobna oblačila, ki naj ne bodo stisnjena v pasu.
• Če imate preveliko telesno težo, jo poskusite zmanjšati.

Če pa še to ne pomaga, pa posežemo po zdravilih za lajšanje zgage. Vendar preden se odločimo za samozdravljenje moramo izključiti možne resne vzroke težav (razjeda na želodcu, želodčni rak).

Za lajšanje težav z zgago in dispepsijo lahko uporabljamo antacide, zaviralce protonske črpalke in antagoniste H2 receptorjev, ki so na voljo v lekarnah brez recepta.

Antacidi zmanjšajo kislost že izločene kisline. Zaviralci protonske črpalke in antagonisti H2 receptorjev pa delujejo tako, da zmanjšujejo izločanje kisline.                                                   Antacidi delujejo hitreje, v nekaj minutah, saj neposredno nevtralizirajo že prisotno kislino v želodcu. Zaviralci protonske črpalke in antagonisti H2 receptorjev pa zmanjšujejo nastajanje kisline v želodcu, zato učinek nastopi pozneje, je pa dolgotrajnejši.

• Antacidi (Rupurut, Gastal, Rutacid,Renni)

Kako delujejo? Nevtralizirajo kislino v želodcu, tako da je manj kisline, ki bi se vračala v požiralnik.

• kratek čas delovanja
• jemanje večkrat na dan

Antacidi ponujajo hitro lajšanje simptomov – delujejo v nekaj minutah. Vendar pa je njihov čas delovanja zelo kratek. Primerni so, kadar se simptomi zelo redko pojavljajo. Hitro se izločijo iz želodca (po 20 do 40 minutah) in kislina se nato znova nabira. Če jih vzamemo 1 uro po obroku, lahko največ 3 ure nevtralizirajo kislino. Zato je potrebno pogosto jemanje, 4- do 5-krat na dan.

• Antagonisti H2 receptorjev (Ranital S)

Kako delujejo? Zaviralci (blokatorji) receptorjev H₂ zavirajo izločanje kisline v parietalnih celicah (celicah, ki izločajo kislino) v želodcu.

• delovanje do 12 ur
• jemanje dvakrat na dan
• razvoj tolerance

Simptome olajšajo v pol ure ali v 1 uri.  Preprečevanje izločanja želodčne kisline traja 6 do 12 ur, zato je treba jemati 2 tableti na dan. Učinkoviteje zavirajo bazalno in nočno izločanje kisline kot pa izločanje, povzročeno s hrano. Na splošno so varni in brez interakcij.

•  Zaviralci protonske črpalke (Nolpaza control, Acistop, Contrloc control)

Kako delujejo? Zaviralci protonske črpalke se vežejo neposredno na H⁺/K⁺ATP-azo (protonsko črpalko) in zavirajo črpanje ionov H⁺ v želodec (zato ime zaviralci protonske črpalke). ZPČ so učinkovitejši od zaviralcev receptorjev H₂ in izločanje kisline zavirajo za dalj časa.

• dolgotrajno delovanje – nadzor želodčne kisline do 24 ur
• jemanje enkrat na dan
• manjša verjetnost večtedenskega pojavljanja simptomov

Niso namenjeni za takojšnjo lajšanje simptomov, vendar pa z 1 tableto na dan zagotavljajo dolgotrajno lajšanje simptomov. Zavirajo vse faze izločanja kisline (bazalno, nočno in odvisno od hrane) in kar 24 ur preprečujejo izločanje želodčne kisline. Primerni so za bolnike s pogostimi simptomi. Močno olajšanje se lahko pojavi že po 1 dnevu zdravljenja, vsekakor pa po 2 do 3 dneh.

Kakor pokukajo prvi topli sončni žarki izza oblakov, tako tudi mi pokukamo iz svojih hiš in takoj želimo izkoristiti lepe dni, za delo na vrtu, rekreacijo in uživanju v naravi. Vendar pogosto pozabimo, da ni vse tako rožnato, kmalu se srečamo z bolečino, utrujenostjo in alergijami. Da bo začetek pomadi  lep za vse nas, vam posredujem nekaj nasvetov, kako odpraviti nadležne spremljevalce.

Najprej  moramo poskrbeti za boljšo odpornost organizma, saj lahko s preveliko obremenitvijo telesa naenkrat naredimo več škode kot koristi. Nekaj načinov, da se zavarujemo pred to strašno »boleznijo«. 

Osvežilni spanec

Najboljše zdravilo proti pomladni zaspanosti je – spanec. Zvečer pojdimo v posteljo prej kot sicer. Ko se zbudimo, takoj vstanimo in bodimo aktivni. Ne poležavajmo, saj bomo sicer zaspani, brezvoljni in mlahavi. Če bomo vstali takoj, bomo sveži, razpoloženi in polni moči. Zajtrkujmo brez naglice, raje med in marmelado kot narezek in sir.

Tek ali hitra hoja

Tistim z dobro telesno pripravljenostjo in trdnim zdravjem se priporoča poluren tek v naravi na dan. Za nas s slabšo kondicijo je boljša izbira 30- do 40-minutna hitra hoja. S tem bomo povečali dotok kisika v telesne celice.

Kolesarjenje

Izogibajmo se vožnji z avtomobilom. Uporabljajte kolo, a ne samo za izlete, temveč tudi za vožnjo v službo in nazaj(seveda mislim na tiste, ki niste preveč oddaljeni). Tisti s slabšo telesno pripravljenostjo v prvih dneh premagujmo krajše razdalje, nato pa jih postopoma povečujmo. Ko se utrudite, se za kratek čas ustavite. Kolesarjenje krepi mišice, krvni obtok in imunski sistem, obenem pa prinaša zadovoljstvo. Za vse tiste, ki pa vam tek in kolesarjenje nista prva izbira rekreacije poskusite s plavanjem, primeren je tudi za starejše.

Vitamini  – Uživamo čim več svežega vitamina C

Pozimi in spomladi je treba uživati čim več sadja in zelenjave. Vitamin C je najučinkovitejši, če ga dobivamo iz naravnih virov.  Količina vitamina C je večja v neobdelanih, surovih živilih. Ob vsakem obroku si privoščimo kaj svežega, jejmo sadne solate in južno sadje. Veliko vitamina C je tudi v peteršilju, papriki in zelenjavi, manj pa ga je v stročnicah.

Za rast in normalno delovanje potrebujejo celice našega telesa vitamine – skupino bistvenih organskih sestavin.
Vitamini omogočajo aktivacijo energije iz naše prehrane ter jo naredijo dostopno telesu.

Največ vitaminov dobimo iz prehrane, saj jih naše telo ne zmore ustvariti samo. In še tiste, katere lahko, večkrat ne zmoremo ustvariti v zadostni količini. Na žalost nam sodobna prehrana ne nudi vseh vitaminov, ki jih potrebujemo.

Kadar s hrano ne zaužijemo dovolj oziroma vseh vitaminov in mineralov, jih je potrebno v telo vnesti z vitaminskimi pripravki. Znanstveniki so namreč dokazali, da vitamini, ki jih dobimo v vitaminskih dodatkih, delujejo enako, kot tisti iz hrane. Poznamo 13 vitaminov. Nekaj, kot na primer vitamin A, E, D in K, jih je topnih v maščobah.

Drugi, kot na primer vitamin C in vitamini skupine B, so topni v vodi. Vitamine, topne v maščobah, hranimo v telesu dlje kot tiste, ki so topni v vodi. Prav zato je pomemben zanesljiv vnos vitamina C in vitaminov skupine B.                                           

S svojo edinstveno sestavo multivitaminov in multimineralov deluje znotraj vaših celic in prebudi njihovo naravno energijo. To pomeni, da dobimo več od vaših energijskih rezerv.   Tako se počutimo poživljeni, ne le prebujeni.   

Še več – ne more se nam zgoditi, da bi postali razdražljivi ali izčrpani, kot se vam lahko zgodi s poživili, ki delujejo na kratek rok, kot so čokolada, kava ali energijski napitki. Namesto tega se bomo počutili poživljeni od znotraj.

Bodimo pripravljeni, da vsak dan živimo življenje v njegovi polnosti.

Moja ugotovitev: pomladna utrujenost je mit v katerem se najde tudi nekaj resnice.

Kako glasovati za Lekarno Ormož?

Glasujete lahko z elektronsko glasovnico, ki jo najdete na domači strani portala Moje zdravje http://mojezdravje.dnevnik.si/sl/Akcije ali s tiskano glasovnico v prilogi Moje zdravje. Izpolnjeno glasovnico iz priloge pošljite na naslov Dnevnik, d. d., p. p. 714, 1000 Ljubljana, lahko pa glasujete tudi v sami lekarni in glasovnico odvržete v škatlico. Da se ne bi pojavljale napake, vas naprošamo, da glasovnico izpolnite z velikimi tiskanimi črkami, saj lahko upoštevamo le čitljivo napisana imena.

Vse prispele glasovnice bodo na uredništvu časnika Dnevnik pregledali in prešteli ter 30. aprila, ob koncu glasovanja, izbrali najboljše tri slovenske lekarne.

V.d. predsednika Lekarniške zbornice Slovenije Aleš Mlinarič pojasnjuje, da bo ob izdaji zdravil na obnovljiv recept lekarniški farmacevt ob prvem obisku bolnika v lekarni v informacijskem sistemu lekarne zabeležil podatke, ki so zapisani na obnovljivem receptu. Bolniku bo izdal predpisana zdravila in predstavil navodila za jemanje zdravila ter ga opozoril na morebitne druge pomembne informacije o pravilnem jemanju zdravila. Recept bo ostal shranjen v lekarni, bolnik pa bo na ta obnovljiv recept v isti lekarni praviloma še trikrat v obdobju enega leta dvignil zdravila. V tem obdobju ni potreben obisk pri zdravniku, bolnik pa bo ponovitve izdaje zdravila lahko opravil le v lekarni, kjer je že prvič prevzel zdravilo.

V lekarnah opozarjajo na možne zaplete ob spremembi terapije pri zdravilih, ki jih ima bolnik na obnovljiv recept, saj projekt e-zdravje še ni vzpostavljen:»Lekarne nimajo vpogleda v to, ali ima bolnik morda v kakšni lekarni že odprte izdaje zdravil na obnovljiv recept. Če v času veljavnosti obnovljivega recepta zdravnik bolniku zamenja zdravilo, bi moral novo zdravilo dvigniti v isti lekarni, kjer ima odprt obnovljiv recept. S tem novim receptom hkrati lekarniškemu farmacevtu sporoči, naj se odprt obnovljiv recept predčasno zaključi, saj se je spremenila terapija. Bolnike zato prosimo, naj se z zdravili oskrbujejo vedno v isti lekarni, saj bo imel lekarniški farmacevt na ta način pregled nad tem, s katerimi zdravili se zdravi bolnik, in bo lahko opravil tudi pregled terapije,« je povedalačlanica upravnega odbora Lekarniške zbornice Slovenije in direktorica javnega zavoda Lekarne Ptuj Darja Potočnik Benčič.

Zdravnica Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana izpostavlja, da obnovljiv recept zdravnikom prinaša predvsem več časa za pregled in svetovanje bolnikom: »Splošni zdravniki smo naredili raziskavo, ki je pokazala, da je kar četrtina vseh pregledov pri splošnem pregledu administrativne narave. Torej tistih bolnikih, ki imajo svoje bolezni pod nadzorom in k zdravniku pridejo le po recept za zdravila ali izdajo drugih listin. Za vse te je obnovljiv recept zagotovo dobrodošla novost, saj konec koncev čakanje za recept v čakalnici tudi za bolnike pomeni tveganje, da se nalezejo kakšne bolezni.« Kot še opozarja Kopčavar Gučkova, obnovljiv recept še ne pomeni, da bolnik ne sme obiskati zdravnika v primeru kakršnih koli težav: »Dejstvo je, da bolniki s srčno-žilnimi boleznimi nimajo znakov in simptomov bolezni. Na primer kar pri treh četrtinah bolnikov dejavnike tveganja, ki imajo srčno-žilno bolezni, odkrijemo pri rednih ali naključnih pregledih. Tudi niso vsi kronični bolniki primerni za terapijo z zdravili na obnovljiv recept. Raziskave v Sloveniji so pokazale, da je med zdravljenimi bolniki s povišanim krvnim tlakom polovica takih, ki imajo bolezen pod nadzorom in bi jim zdravila lahko predpisali na obnovljiv recept. Z obnovljivim receptom pa seveda postaja je še bolj pomembno komuniciranje med zdravniki in lekarniškimi farmacevti. Za našo ambulanto  in tudi inštitucijo lahko rečem, da je že sedaj sodelovanje dobro. Za najboljše izide zdravljenja je ključno zaupanje, partnerstvo in aktivno sodelovanje med bolnikom, zdravnikom in lekarniškim farmacevtom.«

Članica upravnega odbora Lekarniške zbornice Slovenije in direktorica javnega zavoda Gorenjske lekarne Romana Rakovec bolnikom priporoča, naj dosledno vodijo seznam vseh zdravil, ki jih jemljejo: »Tako imenovana osebna kartica zdravil je bolnikom v pomoč pri pravilnem jemanju zdravil, še sploh v tistih primerih, ko pride do spremembe terapije in zdravnik bolniku ukine določena zdravila, nekatera zdravila pa dobi na novo. Seznam zdravil, ki jih jemlje bolnik, pa je ob tem tudi pomemben vir podatkov za zdravnike in lekarniške farmacevte. Še sploh v nujnih primerih, ko je potrebna hitra pomoč bolniku. V lekarnah opažamo, da marsikateri bolnik ne pozna dovolj dobro svojih zdravil. To velja tudi za kronične bolnike, ki morajo zdravila jemati redno vsak dan. Kronični bolniki namreč sodijo v tisto skupino bolnikov, ki jemljejo po več zdravil hkrati, zato je večja možnost, da bolnik pomeša navodila za pravilno jemanje zdravil. Povečajo pa se tudi tveganja za pojav neželenih učinkov pri zdravljenju z zdravili.«

Seznam zdravil naj vključuje vsa zdravila, izdana na recept, zdravila, ki jih sami kupujejo brez recepta v lekarni ali specializiranih prodajalnah, in druge izdelke, ki jih uporabljajo za nego in ohranjanje zdravja. Na seznamu zdravil naj bodo zapisana ime in jakost zdravila, ime zdravilne učinkovine, odmerek in pogostost uporabe, namen uporabe in opombe oziroma posebnosti jemanja. Nad seznam naj napišejo še ime osebnega zdravnika, naziv zdravstvene ustanove, naziv lekarne, kjer prevzema predpisana zdravila ter bolnikovo telefonsko številko in naslov. Bolnik lahko prosi za pomoč pri pripravi seznama zdravil lekarniškega farmacevta. Sicer pa so obrazci za izdelavo osebne kartice zdravil na voljo v lekarnah in na spletnih straneh slovenskih lekarn.

Vir: Lekarniška zbornica Slovenije

Projekt Dan slovenskih lekarn je namenjen ozaveščanju bolnikov o pravilni in varni uporabi zdravil, saj je zagotavljanje odgovornega zdravljenja z zdravili eno od temeljnih poslanstev opravljanja farmacevtskega poklica. Pri tem ne gre le za zdravila na recept, ampak tudi zdravila brez recepta oziroma galenske izdelke ter zdravila naravnega izvora, po katerih bolniki posegajo pri samozdravljenju.

Letošnja tema dneva slovenskih lekarn sledi potrebam bolnikov po kakovostnih zdravstvenih informacijah, ki jim bodo v pomoč pri sprejemanju odgovornih odločitev o njihovem zdravju. To je pri samozdravljenju še posebej pomembno, saj odgovornosti za zdravljenje ne nosita več zdravnik in lekarniški farmacevt, ampak bolnik. Pri samozdravljenju je bolnik odgovoren za pravo oceno resnosti zdravstvene težave, odločitev za izbiro zdravila, uporabo zdravila skladno z navodili in spremljanje poteka zdravljenja. Posvet z lekarniškim farmacevtom pri odločanju o samozdravljenju pa je še posebej pomemben v tistih primerih, ko se bolnik zaradi morebitnih drugih bolezni oziroma bolezenskih stanj zdravi tudi z zdravili na recept.

Septembra bodo ob Dnevu slovenskih lekarn v lekarnah na voljo brezplačne informativne knjižice o pravilni in varni uporabi zdravil »Zdravila in samozdravljenje«, lekarne pa bodo opremljene tudi s plakati. Glavne aktivnosti bodo v lekarnah potekale 26. septembra, več informacij pa bomo za medije pripravili v tednu pred tem.

Tudi letos je dala Sekcija farmacevtov javnih lekarn pri Slovenskem farmacevtskem društvu pobudo za izvedbo raziskave o uporabi zdravil. Namen letošnje raziskave je pridobiti več informacij o uporabi izdelkov za samozdravljenje ter načinu informiranja bolnikov glede njihove uporabe. Rezultati raziskave bodo na voljo predvidoma septembra, ko bodo potekale aktivnosti v okviru projekta Dan slovenskih lekarn.

Vir: Revija VIVA

Eucerin Hyaluron-Filler dnevni set je sestavljen iz dnevne kreme ter darila – nočne nege v 20 ml embalaži – dva nepogrešljiva izdelka za nego kože, ki sta posebej prilagojena potrebam žensk po 30. letu.

Eucerin DermoDENSIFYER darilni set je namenjen negi za regeneracijo strukture kože in je sestavljen iz DermoDENSIFYER dnevne kreme in darila – nočne nege v 20 ml embalaži.

Za konec draženja zaradi britja bosta poskrbela izdelka iz darilnega seta Eucerin Men in sicer pena za britje in balzam po britju. Na voljo po posebni ceni. Podarite sebi in svojim najbližjim le najboljše.

Vaši koži v zimskih mesecih primanjkuje vlage, zato je izredno pomembno, da jo zadržimo v njej in tako preprečimo sušenje in luščenje kože. Pravilna nega kože je tista, ki je prilagojena vremenskim razmeram.

Koža je sestavljena iz številnih plasti in tisočerih oljnih žlez. Olje, ki ga žleze proizvedejo, preprečuje uhajanje vlage iz kože ter ohranja kožo voljno in mehko. Uhajanje določene količine vlage je sicer normalen proces, vendar z vsakim umivanjem speremo veliko dragocenega naravnega olja ter s tem prispevamo k dodatnemu sušenju kože. Če je v zraku veliko vlage, se koža sama obnavlja z vsrkavanjem potrebne vlage iz zraka. Če pa vlažnost v zraku pade, kar je pozimi zelo pogosto, vaša koža izgubi dodatno priložnost za pridobitev potrebne vlage iz okolja. Če to združimo z nizko vlažnostjo zaprtih prostorov zaradi ogrevanja in toplejšimi ter daljšimi prhanji, je suha in razdražena koža neizogibna posledica.

Nasveti za nego kože na obrazu

Za preprečevanje negativnih učinkov  suhega zimskega vremena ter za ustrezno zaščito pred sončnimi žarki priporočamo sledeče:

1. Namilite vaš obraz z nežnim milom (primernim za nego obraza) ter ga sperite z mlačno (ne vročo) vodo.
2. Pozimi redno uporabljajte sončno kremo s faktorjem najmanj SPF 15. Sneg namreč odbija UV svetlobo in smo zato izpostavljeni škodljivim vplivom sončnih žarkov ter s tem morebitnim sončnim opeklinam.
3. V primeru, da imate mastno kožo, ni nujno, da jo potrebujete dodatno vlažiti. Po umivanju imate lahko občutek, da vam kožo zateguje. Ker je to normalen pojav, počakajte 20 minut preden kožo dodatno navlažite. Če po tam času občutek zategnjenosti ne izgine, pa uporabite primerna vlažila sredstva.
4. Če imate aknasto kožo, je dobro, da premislite o prilagoditvi nege zimskim razmeram. Pa vendar naj bodo te spremembe postopne. Če na primer uporabljate Retin-A, prosite svojo kozmetičarko, naj vam gel zamenja z vlažilno kremo.
5. Bodite previdni pri uporabi izdelkov, ki vsebujejo alfa-hidroksi kisline. Le-te namreč luščijo zgornjo plast kože, kar je sicer dobro za suho kožo, vendar pa ne v zimskih razmerah, saj  pustijo novo plast kože nezaščiteno. V tem primeru je potrebna dodatna zaščita kože.
6. Ne pozabite na nego vaših ustnic. Uporabljajte balzam za ustnice, ki preprečuje razpokane ustnice, vsebuje pa naj tudi primernon PSF zaščito.

Osnove za zimsko nego telesa

Zimske razmere vplivajo tudi na kožo na ostalih delih telesa. Zelo suha koža je manj učinkovita pri zaščiti pred infekcijami, saj lahko razpoka in krvavi ter s tem postane še bolj dovzetna za infekcije.

Priporočamo vam sledeče nasvete za nego telesa:

1. Tuširajte se z mlačno (ne vročo) vodo. Vroča voda namreč spere naravna olja s kože, kar lahko povzroči suho in srbečo kožo.
2. Omejite tuširanje na 10 – 15 minut.
3. V primeru, da si zaželite vročo kopel, ji dodajte ustrezna olja.
4. Uporabljajte blaga mila ter se izogibajte deodorantnim milom, saj dodatno sušijo vašo kožo.
5. Na regeneracijo kože in odstranjevanje njene odmrle povrhnice blagodejno vpliva tudi kvalitetni piling za telo. Že med tuširanjem ga nanesite na telo v zmernih količinah in nato željene dele telesa nekaj minut nežno masirajte.
6. Nanesite vlažilno kremo na kožo, dokler je koža še mokra. Nanos kreme, mazila ali losjona pomaga ujeti vlago, jo zadržati v zgornjih plasteh kože in s tem zmanjša sušenje in srbenje kože. Debeli sloji kreme vaši koži ne bodo dodatno pomagali. S kremo bodite varčni in jo raje pogosteje in redno nanašajte.
7. Namesto pene za britje uporabljajte losjon ali balzam za lase.
8. Na problematične dele nanesite še izdatnejšo negovalno kremo, saj pomaga zadržati vlago in zdravi zelo suho kožo.
9. Takoj po umivanju rok nanesite kremo za roke, ki bo zadržala vlago kože.
10. Premislite o nakupu vlažilca zraka, ki bo vzdrževal primerno stopnjo vlage vašega doma v zimskih mesecih. Le ta je v današnjih bivalnih prostorih skoraj brez izjeme prenizka.

Nega las

Mrzlo vreme negativno vpliva tudi na vaše lase. Posebno pozornost namenite negi vaših las. Če vidite, da se lasje izsušijo, po vsakem umivanju las uporabite ustrezen balzam. Lase umivajte samo dvakrat tedensko. Zelo pomembno je izpiranje vseh proizvodov, ki obremenjujejo lasišče.

Dovolj razpokanih ustnic

Mnoge ženske se srečujejo z razpokanimi ustnicami ravno v jesenskem in zimskem času. Izogibajte se oblizovanju ustnic, ter vsakodnevno uporabljajte kreme za ustnice, obvezno pa jo nanesite tudi pred spanjem.

Če ste v najstniških letih uživajte v mnogih izdelkih za ustnice in zablestite v polnem sijaju.

Suho, odvečno kožo na ustnicah med umivanjem zob nežno odstranite s zobno ščetko. Za popolno zaščito ustnic, nanje nanesite tanko plast vazelina.

Ko se pojavi primanjkljaj ali motnja v eni izmed regulacij s prej omenjenimi hormoni, se začne ravnovesje rušiti in se počasi razvije bolezen. Glede na dogajanje se koncentracija glukoze v krvi kronično poviša - hiperglikemija kar diagnosticiramo kot sladkorno bolezen. Glede na simptome in kako se bolezen razvija delimo na sladkorno bolezen tip 1 in tip 2.

Tip 1 se razvije zelo hitro, predvsem že v otroštvu in mladostništvu (redko tudi kasneje).  Ker je pri tipu 1 napaka predvsem na nivoju trebušne slinavke, kjer tako imenovane celice Langerhansovih otočkov propadajo in se hiperglikemija pojavi pri propadu približno 75% celic B. Taki bolniki morajo torej ob hitrem odkritju in diagnosticiranju bolezni, dobivati insulin. Dandanes je farmacija naredila bistven napredek v razvoju preparatov z insulinom, peresnikov za aplikacijo hormona podkožno, kakor tudi pri hitrem razvoju  insulinski črpalk, ki  omogoča bolniku sprotno prilagajanje doze insulina glede na njegovo trenutno potrebo.

Bistveno bolj zahrbten  je tip 2 saj se razvije zelo počasi in vsaj na začetku ne kaže tipičnih znakov. Tip 2 je lahko tudi posledica določenih drugih bolezni (akutni in kronični pankreatitis, nekatera zdravila, bolezni ščitnice), kakor tudi načina življenja (prehranske navade, gibanje), prisotnost drugih bolezni, dednost. Nastane zaradi odpornosti proti insulinu v tkivih  in njegovega sočasno zmanjšanega izločanja. Na katere bolezenske znake moramo biti pozorni: žeja, pogosta potreba po uriniranju (predvsem ponoči), motnje vida, srbež kože, povečan apetit… Nekateri simptomi, predvsem pri tipu 2, se sploh ne izražajo tako očitno, da bi se   bolezen odkrila dovolj zgodaj in s tem bolnika obvarovala pred poznimi zapleti. To so predvsem: okvare srca, ožilja, ledvic, oči in živčnega sistema. Kaj to pomeni?

Ker je sladkorna bolezen neozdravljiva, je pomembno njeno zgodnje odkrivanje, diagnoza in zdravljenje.

Okvare ožilja najprej prizadenejo male žile in jo imenujemo mikroangiopatija, kasneje tudi velike žile kar imenujemo makroangiopatija. To je ateroskleroza, ki pomeni še zaradi prisotnih drugih dejavnikov tveganja(holesterol, trigliceridi, povišan krvni tlak), bistveno večjo tveganje za koronarno srčno bolezen, možgansko kap ali aterosklerozo velikih žil na udih s posledično gangreno. Okvare na očesu zaradi sladkorne bolezni imenujemo retinopatija, kjer zaradi slabosti kapilar pojavijo razširitve in krvavitve v očesno mrežnico. Okvare živčnega sistema pa imenujemo diabetična nevropatija, ki se kaže kot periferna (mravljinci v nogah, mrazenje, izguba občutka za dotik in toploto, pekoče noge, krči,…) ali nevropatija avtonomnega živčevja, ki pa preko živčevja prizadene določene organe.

Zelo hud zaplet je diabetična nefropatija, zaradi dolgo trajajoče hiperglikemije pride do propada ledvičnih telesc in s tem odpoved ledvičnega delovanja.

Kot kronični zaplet poznamo še seveda diabetično stopalo, kjer imamo kombinacijo več dejavnikov prej zgoraj omenjenih sprememb na žilju (mikro in makro) in živčevju. Torej še kako pomembno je bolezen odkriti čim prej, saj tako preprečimo ali vsaj časovno preložimo nekaj  od prej naštetih zapletov sladkorne bolezni.

Število sladkornih bolnikov, v razvitem svetu,  strmo narašča.

Kaj je vzrok temu, da je število obolelih v porastu?

Delno je to podaljšana življenjska doba prebivalstva, bistveno večja dostopnost do hrane kot nekoč-debelost, ki je v močnem porastu med prebivalci stare celine kakor tudi Severne Amerike, premalo gibanja, kakor tudi druge bolezni, ki privedejo do sladkorne bolezni. Najbolj zaskrbljujoče je tudi  debelost med otroci in mladostniki in s tem tveganje ali celo razvoj sladkorne bolezni tipa 2.

Torej vsa našteta dejstva o pomembnosti čim hitrejšega odkrivanja bolezni, kakor tudi preprečevanja zapletov diabetesa privedejo k temu, da je vsaj pri nekaterih, kjer obstaja še kakšen dejavnik tveganja, potrebno občasno izmeriti krvni sladkor.

Kdo se naj odloči za občasno, naključno kontrolo krvnega sladkorja?

• Ima bolezni srca in ožilja (ateroskleroza, zvečane maščobe v krvi)
• V družini bila prisotna sladkorna bolezen (starši, brati in sestre,..)
• Ima povečano telesno težo

Kakšne so normalne vrednosti in kdaj nastane sum za sladkorno bolezen?

• Normalna vrednost na tešče je 4,4-6,0 mmol/l, 2 uri po obroku pa 4,4-7,8 mmol/l
• Glukoza v krvi na tešče 7,0 mmol/l in 11 mmol/l kadarkoli pomeni postavitev diagnoze za sladkorno bolezen. (meritev mora biti opravljena vsaj dvakrat). Diagnozo postavi zdravnik.

Lekarniška zbornica,je  že pred leti, pričela s tako imenovano Farmacevtsko skrbjo pri sladkorni bolezni, kamor  se tudi v Lekarni Ormož sedaj pridružujemo. V lekarni nas torej lahko povprašate o razvoju bolezni, možnostih merjenja krvnega sladkorja tudi v lekarni, uporabi aparatov, ki jih že uporabljate in seveda o možnostih spremembe življenjskega sloga (prehranjevanje, gibanje), svetovanje glede nadaljnjih ukrepov glede na izmerjene vrednosti sladkorja v krvi(napotitev k zdravniku, ponovna kontrola v lekarni ali le svetovanje z nefarmakološkimi ukrepi (prehrana, gibanje).

Lahko nas torej obiščete v Lekarni Ormož dne 23.11.2010 od 8. ure naprej. Za obisk se predhodno najavite v lekarni Ormož osebno, na e-mail lekarna.ormoz@netsi.net ali na tel. 02 7400 133. Meritev in nasvet sta brezplačna.

Lizat bakterij pomaga v boju z okužbami (deluje podobno kot cepivo in ga zdravnik predpiše na recept) in vas hkrati zaščitil pred različnimi okužbami ne glede na to, ali jih povzročajo virusi ali bakterije. Podobno kot pri cepljenju tovrstna uporaba imunostimulansa postopoma spodbudi posameznikov lastni obrambni sistem k temu, da deluje bolj intenzivno, da izdela več obrambnih celic in s tem izboljša odpornost. To je torej naravna metoda, ki spodbudi aktiviranje lastne imunosti telesa.

V lekarni dosegljivi pripravki vsebujejo že dolgo in dobro poznani učinkovit sok škrlatne ehinaceje (Echinacea purpurea L. ali tudi ameriški slamnik), ki aktivira imunski sistem tako, da ob okužbi bolezen morda sploh ne izbruhne ali pa poteka v milejši obliki. Učinkovine, ki jih vsebuje, povečajo število belih krvničk in okrepijo njihovo fagocitno delovanje. S tem pospešijo odstranjevanje mikroorganizmov, ki so vdrli v telo.

V času gripoznih obolenj, pa se lahko pozanimate tudi o cepljenju proti gripi, ki lahko bolezen prepreči ali vsej ublaži.

Povzeto po Lek.si