Alkohol, prijatelj in sovražnik hkrati
Miti in znanstvena dognanja se pri najbolj razširjeni drogi v družbi prepletajo med kozarčkom za zdravje in pijansko komo. Kaj ljudi pravzaprav žene za alkoholom in kakšne so lahko posledice prekomernega uživanja?
Že dolgo vemo, da Slovenci in Slovenke na svetovni lestvici uživalcev alkoholnih pijač vedno znova zasedamo položaje na vrhu in da so slednje ne samo nepogrešljiv del vsakdana mnogih prebivalcev naše domovine, temveč tudi pomemben del kulturne dediščine in nenazadnje tudi narodne zavesti, če tako hočete. Že stari Slovani so poznali skrivnosti fermentacije in so varili ol, neposrednega predhodnika tistega, kar danes imenujemo pivo, žganjekuha na Slovenskem ima vsaj tako dolgo tradicijo kot sam narod, vino pa tako ali tako omenjamo še v državni himni.
Alkoholne pijače so bile in so tudi danes tako rekoč nepogrešljive, njihova poraba pa je v Sloveniji v zadnjih letih primerljiva z evropskim povprečjem, kar pomeni več kot deset litrov čistega alkohola na prebivalca letno. Če to pretvorimo v povprečje porabe alkoholnih pijač pri nas, dobimo okoli 105 litrov piva, več kot petdeset litrov vina in 2,1 litra žganih pijač na prebivalca. Ker seveda nekateri prebivalci alkohola ne uživajo, v povprečje pa so šteti tudi prebivalci, mlajši od 15 let, so številke seveda še bolj šokantne.
Med dobrim in slabim
Znanstveniki ne zanikajo začetnih ugodnih učinkov uživanja alkohola v zmernih količinah na možgane, saj se pri vnosu alkohola pričnejo sproščati posebni endorfinom podobni hormoni, ki izboljšujejo počutje, delno pa se vzpodbudi tudi delovanje živčnega sistema. A vsako pretiravanje se tudi tukaj kaj hitro prevesi v manjšo živčno aktivnost, kemični procesi v glavi pa telesu narekujejo zaspanost in imajo tako rekoč učinek uspavala. Možnosti mišljenja se zmanjšajo.
Res je, da alkohol marsikomu omogoča, da se spopade s stresom, se sprosti ali premaga osamo, toda dejstvo je, da takšen način »samozdravljenja« v večini primerov pusti tudi nepopravljive posledice. Starostna meja prvih uživalcev alkohola se je v zadnjih tridesetih letih v Evropi iz petnajstih spustila na trinajst let, kljub številnim zakonom pa proizvajalci alkoholnih pijač vedno znova najdejo način, kako se z alkoholom približati najmlajši potencialni skupini uživalcev. Navsezadnje je alkohol in vse povezano z njim tudi velik posel.
Alkohol je strup
Podobno kot pred občasnim pijančevanjem zdravniki svarijo tudi pred rednim uživanjem alkohola v mejah normale, še posebej, ko so na plano prišli rezultati novih raziskav, ki alkohol še bolj kot doslej karakterizirajo kot celični strup in celo kot karcinogeno substanco. Doslej je namreč alkohol veljal le za kofaktor pri nastanku rakavih obolenj, odslej pa velja za karcinogen in je pristal v neslavni družbi skupaj z benzenom, radioaktivnimi snovmi in azbestom.
Alkohol je celični strup, tega ne morejo zanikati niti tisti, ki so močno prepričani v antioksidativni učinek vina ali v kakšno drugo dobro lastnost nekaterih alkoholnih pijač. Na drugi strani je bilo že precej knjig popisanih o pozitivnih učinkih alkohola, ki naj bi segali vse od hitrejše presnove do onemogočanja poapnitve žil. Neka ameriška raziskava je sicer pokazala, da so ljudje, ki občasno spijejo kozarec vina ali piva, bolj zdravi kot popolni abstinenti, čeprav ima verjetno določen vpliv tudi sam način življenja.
Genska napaka kot priložnost
Na drugi strani so tisti, ki pri popivanju ne poznajo meje ali so od alkohola odvisni in prav za to skupino, ki se tudi po zdravljenju ponovno prepusti alkoholnemu objemu, se zdi, da je končno prišlo novo upanje, ki temelji na zanimivem principu. Tako dejstvo, da mnogi Azijci ne morejo prebavljati alkohola, utegne pomagati tudi Evropejcem in drugim, ki ga prebavijo preveč.
Odvisnost od alkohola bo prav zaradi genetske napake očitno mogoče preprečiti. Že marsikdaj je bilo povedano in raziskano, da je odvisnost od alkohola močno povezana z dednimi vzroki, zato znanstveniki velik pomen pri zdravljenju odvisnosti namenjajo tudi preučevanju genetskega koda in zapisov v njem, ki bi lahko razkrili, zakaj človek občuti nebrzdano slo po tej opojni substanci. S poskusi na živalih je raziskovalcem univerze v Santiagu de Chile uspelo najti tisto, kar so iskali. Izolirali so namreč gen, ki je pristojen za metabolizem alkoholov in ga uspeli izključiti.
Živalim, ki so iz dedne zasnove izrezali omenjeni gen so praktično v celoti pričele zavračati vnos alkohola, čeprav so ga pred tem pile. Podobno kot laboratorijskim miškam se godi tudi mnogim prebivalcem največje celine na planetu. Marsikateri Azijec namreč zaradi močno razširjene napake v genetski zasnovi ne prenesejo alkohola in se že ob vnosu majhnih količin bruhajo, njihov srčni utrip pa močno naraste.
Ekipa znanstvenikov, ki jo vodi Yedy Israel, je prav to hibo spremenila v sredstvo proti odvisnosti. Poskusnim podganam, ki so bile navajene na uživanje alkohola, so namreč vbrizgali cepivo z genskimi sekvencami, ki inhibirajo delovanje gena, pristojnega za produkcijo encima aldehid dehidrogenaze, pristojnega za razgradnjo alkohola, s čimer se je močno zmanjšalo poželenje podgan po alkoholu. Kljub revolucionarnemu odkritju pa je možnost takšnega zdravljenja še precej daleč, saj so mehanizmi presnove pri človeku precej bolj zapleteni. A prvi korak je le storjen tudi na tem področju.